Ta vikend smo imeli občni zbor, tradicionalno v Koči na Gozdu. Letos precej kasneje kot običajno, zaradi izrednih razmer v začetku februarja, kar pa se je na koncu izkazalo za dobro, saj nas je pričakal po dolgem času res čudovit vikend.

V petek popoldne smo se pripeljali do 2. ovinka vršiške ceste – naprej bo šlo kot kaže še nekaj časa le peš. Tako nas je čakal še kar konkreten sprehod do koče. A najprej smo morali pridno poslušati predavanje o plazovih (Volontar, kdo pa), šele potem smo si lahko privoščili zasluženo večerjo.

Sobotno dopoldne je bilo prosto in seveda smo se vsi odpravili na Vršič, naprej pa odvisno od razmer. Planov je bilo dosti, a realnost jih je kar nekaj prekrižala. Snega je res veliko, vse stene so še kar pobeljene, po vseh grebenih ogromne opasti, grape pa so tako zalite, da kakšna sploh ni več grapa!!

Velik del (na smučeh seveda) nas je zavil proti Nad Šitom glavi. Kar nekaj plazovin, a vmes še dovolj prostora, kjer je sneg predelan in se je na soncu lepo zmehčal. Zgoraj je precej pihalo, zato smo zaključili na uravnavi pod Mojstrovko – dejansko še kak meter višje od vrha Šitne glave in predvsem v zavetrju. Okoli 11h smo odsmučali in je bilo prav luštno, le nižje je bilo že skoraj preceč ojuženo. Še spust po cesti in kratko okrepčilo.

Popoldne vsakoletni (in vsakič koristni) praktični del reševanja izpod plazov, tokrat s poudarkom na preventivi. Po večerji vsakoletno predavanje, tokrat Stane Klemenc, ki je imel seveda kaj povedati. Še večerni program, potem pa se je število glav za mizami postopoma začelo nižati…

Po lepi soboti še lepša nedelja. Zjutraj spet po cesti do Vršiča, potem pa po Pripravniški, kjer so bile razmere kar solidne – ker smo bili med zadnjimi smo imeli tudi lepe stopničke. Zgoraj je spet pihalo, a vseeno se je splačalo potruditi do vrha (nekaj jih je šlo tudi na Veliko Mojstrovko, večina na Malo). Čisto zgoraj zaradi vetra trdo, potem pa tisto širno pobočje ravno prav odjenjanega. Par jih je smučalo v drevesnico, mi pa smo šli po plazu, kjer ni bilo kakšnih užitkov – trdo, skorja, kloža…

Pri Tičarjevi smo se spet vsi srečno zbrali in se še malo pomartinčkali. Res nas je bilo kar lepo število, a razen nas skoraj nikogar – od 2. ovinka je res dolga. Dobro izkoriščen vikend in kot kaže snega še ne bo kmalu zmanjkalo 🙂