Kakšna je razlika med pešakom in turnim smučarjem? Pešak ima ponavadi za cilj nek vrh, kjer uživa v širnih razgledih, smučar pa lahko cel dan tiči v kakšni luknji, se skriva pred soncem in išče senčne predele v upanju na dober sneg… 😉

No, pri današnjih pomladnih temperaturah peš ne bi daleč prišel, tako da je bila senčna dolina med visokimi stenami kar dobra izbira! Sploh pa kljub omejenim razgledom Krnica nudi res veličasten ambient, računali pa smo tudi na dovolj snega.

Tokrat skupaj z Jerotom, Živo, Domnom in Didi – torej so bili psi v večini 😉  Štart v (pre)toplem jutru pri 3. serpentini ceste na Vršič, najprej malo spusta, nato pa na smučeh mimo Koče v Krnici (1113m) in kar naravnost navzgor vse do zatrepa doline. Spodaj v gozdu je snega res malo, ampak višje ga je kar hitro precej več. In ker v večji del doline sonce sploh ne posije čez tiste ogromne stene, tudi ni bilo skorje ali gnilca. No vseeno smo odlične razmere zamudili za kak dan, dva…

Tura se zaključi pod mogočno Kriško steno na cca 1950m v res lepem in divjem okolju. Smuka je bila v zgornjem delu precej dobra in kljub kar nekaj drugimi pred nami je bilo nezvoženih terenov še dovolj. V srednjem delu je bil sneg kar težek, ampak je šlo, spodaj pa je bilo treba previdno med skalami do ceste, po cesti pa spet lepo vse do konca na planini V klinu in za zaključek še malo peš vzpona do avta.

Skratka, še vedno zelo solidna tura, ampak pri takih temperaturah bo snega kmalu zmanjkalo, saj ni nobene prave podlage. Smo pa cel dan poslušali grmenje in opazovali plazove, ki so leteli iz sten kamor se je uprlo sonce – mi smo bili na sredi doline na varnem, ampak vsekakor zelo neugodne razmere za kakšne višje cilje!