Po lepi soboti pa še lepa nedelja… 😉 Tokrat sva se z Mihatom odločila, da vzameva smuči, čeprav sva vedela, da razmere ne bodo ravno dobre. No, razmere res niso bile dobre, ampak vseeno sva imela lep in tudi poučen dan.

Zapeljala sva se na Pokljuko na Rudno polje, kjer sva lahko že takoj pri avtu stopila na smuči. Najprej po smučišču in v smeri Viševnika do Zlatih vod. Ker sva vedela, da je Viševnik povsem spihan, sva se tam usmerila čez Kačji rob in se spustila v kotanjo na severni strani Viševnika. Prvotno je bil plan proti Lipanci, ampak sva se na koncu odločila za vzpon na Srenjski preval (1959m).

Tam sva pustila smuči, vzela cepin in dereze in skočila na Mali Draški vrh (2132m), kar je bil še najbolj zabaven del ture. Potem pa nazaj na Srenjski preval, od koder sva odsmučala na zahodno stran na Jezerca. Na zgornji strmini je bilo še kar v redu, potem pa čedalje slabše – menjavanje skorje, klože, kamnov… Sledil je rodeo med napol pokritim ruševjem do planine Konjščica (1438m), od tam nekaj peš vzpona in spusta do ceste, tam pa spet smučke na noge in za konec nekaj udobnega in sproščujočega spusta do avta. 😉

Prva tura torej ne ravno uživaška, bo pač treba počakat na več snega. Vseeno pa dobro izkoriščen dan – pa tudi naučiš se marsikaj v takih razmerah! 😉