Še en pravljičen dan, s soncem obsijan, s snegom obdarovan in z mrazom zaznamovan. Prvi vtis ni bil najbolj obetaven, saj je na Jezerskem presenetljivo malo snega (v primerjavi z Gorenjsko). Tudi zimski mraz, kakršnega letos nismo vajeni, ti ob prvem vdihu namigne, da bi bilo lepše ostati v topli postelji.
Vendar je skrb odveč: čudovita kulisa gora nad Ravensko Kočno, ki je odeta v najlepšo zimsko podobo, hitro pogreje srce (no, iskreno, tudi hitrejši korak je prispeval svoje). Prav tako je snega dovolj za udobno smuko vse do doline, na trenutke je preveč le dreves, da je kljub pršiču težko govoriti o smučarskih presežkih. Po drugi strani pa je težko najti besede o razgledih in lepotah tega koščka našega sveta …
A ni bilo nič ljudi ali turnih smučarjev. Jaz sem imela namen it, pa sem pred t a vila na med tednom, ravno zaradi guzve ob lepih vikendih.
Zgodaj zjutraj še ni bilo gužve, sicer pa je bilo nekaj obiska. Druga zgodba je bila v dolini ob 12h, kjer še nisem videl toliko ljudi, celo Jezersko zaparkirano…