V petek sem se, v pričakovanju lepega vikenda in polne lune, na hitro odločil, da grem kar takoj v hribe. Dnevi so že kratki, zato sem se zapeljal na Pokljuko, od koder ni daleč do enega od mnogih vrhov. Tokrat sem si izbral Debelega, in sicer po bližnjici skozi Zgornji Razor. Mi je bil všeč pristop, ki poteka skozi dokaj nepregleden kraški svet, a je stezica večinoma lepo vidna, najde se tudi kakšen možic.

Na vrhu sem bil že v mraku in ravno prav, da sem zagledal luno nad obzorjem. Kmalu je bilo tako svetlo, da bi lahko kar nadaljeval, ampak sem rajši užival v nočnih razgledih nad Krmo.

Jutro se je začelo zelo obetavno, ko sem se najprej poslovil od lune in že kmalu zatem pozdravil sonce. V načrtu sem imel kar dolgo turo, zato sem se kmalu podal na pot. Z vrha navzdol do markirane poti in po njej na Srenjski preval, od koder je kratek in strm vzpon na Mali Draški vrh. Nadaljeval sem po zahodnem grebenu, pod vrhom je kratek del bolj zahteven, sicer pa gre za prav lep greben.

Kljub jutranjim obetom so se že zgodaj začeli nabirati oblaki in kmalu je bilo konec z razgledi. Vseeno sem nadaljeval še na Veliki Draški vrh, kjer sploh še nisem bil v kopnih razmerah… A kaj mi je pomagala udobna trava v megli? Zato sem se odločil za povratek in sem se spustil na Studorski preval ter mimo Konjščice nazaj na izhodišče. Tudi v skrajšani izvedbi prav lepa tura, razgledi so bili pa tokrat lepši ponoči kot podnevi 😉