Ta vikend sta bila na obisku Zoran in Iva. V petek zvečer klasično pica in pivo, v soboto pa smo se že zgodaj zapeljali v Vrata. Nismo vedeli kaj pričakovati glede vremena, tako da so bili tudi cilji še odprti. Pogled iz doline res ni bil obetaven: vrhovi nekje v oblakih, o snegu pa itak ne duha ne sluha. No, na poti proti bivaku IV se sneg vendarle pojavi že pod potokom, le malo višje pa smo se prebili na drugo stran megle. Sicer je bilo tudi na oni strani več oblakov kot sonca, a vreme je bilo prav v redu – pa še občasno leden veter nas je opominjal, da je december…

Snega tudi višje ni prav veliko, razmere pa so bile za hojo zelo dobre. Od bivaka smo se usmerili proti JV grebenu Dolkove špice, kjer smo lepo napredovali in kmalu prišli v bolj strm teren. Malo nam je bilo žal, da nismo vzeli vrvi za vsak slučaj, saj smo se bali, da bi se kam zaplezali v nepoznanem terenu. Zato smo kljub dobrim razmeram rajši obrnili še preden je postalo bolj zahtevno.

Usmerili smo se proti Križu, kjer prav tako ni bilo shojeno, vendar je bila hoja pravi užitek. Vrnili smo se kar po isti poti, se vmes spet za kratek čas potopili v meglo, kmalu pa se je povsem zjasnilo. Da se ne bi vozili nazaj v Ljubljano, smo se zapeljali na Vršič v Erjavčevo kočo, tako da smo bili v nedeljo že bližje cilju. A to je že druga zgodba…