Iz Belce čez Belco na Kepo in skozi Belco nazaj do Belce 16.10.2016

Divji svet v naročju Kepe je še en tistih posebnih kotičkov, kjer z vsakim obiskom odkriješ kaj novega. Danes sem bil precej pozen in še brez pravega načrta kam. In sem se spomnil, da sem pred časom pri prečenju Kurjekov izgubil pot pa bi jo lahko šel poiskat. Nato sem se spomnil še na pristop po JZ grebenu Kepo – nekaj novega in v tem okolju nedvomno pravi izziv! Tako sem šel na pot brez opisov, le s karto in radovednostjo v žepu.

Začetek poti mi je bil že poznan: preko Belce (tokrat neproblematično) in v dolino Jerce. Tam me je udobna pot pripeljala do opuščene planine Belca, nad njo pa kar naravnost po prijetnem gozdnem grebenu, kjer se le občasno sluti nekaj stezi podobnega. Če kaj, potem tu kraljuje tišina. Srečal sem le samotnega gamsa, ki me menda sploh ni opazil in sem ga pustil, da je šel svojo pot.

Še v gozdu sem se pustil zapeljati stezici v desno, stran od grebena. Tam se mi je odprl pogled na izredno divji svet, kjer naj bi našel prehod navzgor. Možic me je povabil v široko grapo, v kateri me je presenetil majhen potoček, grapa pa me je pripeljala v višje nadstropje. Kasneje sem opazil še eno stezico višje na grebenu (in tudi eno z desne spodaj), tako da imam dober izgovor za ponoven obisk! Na trenutke izgleda kar zahteven greben, vendar z nekaj obvozi verjetno izvedljiv.

A tokratni izziv je bil najti prehode naprej. Na eni strani prostranstva neprehodnega ruševja, na drugi strmi stolpi. Ker sem se že podzavestno upiral pogledu proti ruševju, sem krenil po desni in z nekaj truda našel kar lepe prehode. A veselje ni trajalo dolgo, ko sem sprevidel, da mi tudi tam ne uide borba. V tistem sem na levi opazil lepo poseko prav po grebenu – čisto blizu, a na drugi strani goščave predaleč. Še kratek čas navzgor po skalah, nato pa – ni druge – preboj skozi ruševje do poseke. Saj na koncu ni bilo tako grozno… Do vrha sledi še kar nekaj vzpona, a brez težav in s čedalje širšimi razgledi.

Sestopil sem po markirani poti, ki je tudi lepo razgibana. Vmes sem izvedel, da naj bi Korošci na Jepci ponovno zgradili planinsko kočo Annahütte, ki je bila uničena leta 1944.

Mimogrede: bil sem prepričan, da je bil še pred dnevi sneg v hribih. No, očitno se mi je le sanjalo…

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s