Tudi danes nisem zdržal doma in čeprav bi bil vesel več snega in bolj zimskih temperatur pa bi se težko pritoževal med pohajanjem visoko nad meglo, v toplem soncu in obkrožen s širnimi razgledi…

Za dopoldansko turo se vedno obnese Kompotela, tudi razgledišče za opazovanje sončnega vzhoda je tik ob poti. Če bi končno le že dobil svoj fotoaparat s servisa po dveh tednih, bi bil še toliko bolj vesel! Ne glede na to je predstava v živo vedno vredna zgodnjega vstajanja!

Na planini Koren sem zavil proti planini Košutna in čez vrh Košutne med rušjem do Kompotele. Najtežji del ture je bil povratek navzdol proti megli… Kljub temu danes za spremembo nisem šel po grebenu do Zvoha, ampak po običajni poti navzdol. Nekako se mi je zdelo nevljudno, da bi ob smučišču hodil v kratkih rokavih… 😉