Končno dopust! Sicer mi ni uspelo prejšnji teden v tistih najlepših jesenskih dnevih, sem pa zato danes izkoristil lep zimski dan pred ponovnim poslabšanjem. Ker je bilo mraz in tudi tura je bila bolj kratka, nisem šel posebno zgodaj zjutraj – kar mi je bilo seveda spet žal, ko sem opazoval rojstvo krasnega dneva med vožnjo nekje pri Škofji Loki, namesto že nekje tam gor…

Tam nisem pričakoval toliko snega kot na Zelenici, ampak vseeno sem v navdušenju nad včerajšnjo smuko vzel smučke. No, na Soriški planini (1280m) ga je bilo le kakih 20cm, višje pa še precej spihano – še dobro, da sem imel tudi gojzerje in gamaše! Pa grem malo gazit! V teh koncih je fajn, ker ni treba preveč razmišljat kam, saj je vse naokoli cela vrsta nižjih vrhov, ki jih lahko poljubno povežeš v krožno turo. Jaz sem šel kar po vrsti in večinoma malo po svoje – poti so bile itak pod snegom, presenetljivo pa tudi ni bilo še nič shojeno (razen, seveda, sledi našega zajčka 😉 ).

Naredil sem cel krog nad Soriško, torej Možic (1602m) – Slatnik (1597m) – Lajnar (1549m) – Dravh (1548m). Šele ko sem prišel do smučišča, sem naletel na prvo gaz pa tudi nekaj jih je šlo gor s smučmi – v gozdu, kjer ni bilo spihano se je našlo nekaj pršiča. Jaz sem se torej tudi lepo nagazil, kljub mrazu in vetru je bilo luštno, le nekako prekratko…