Na prekrasno jesensko soboto smo pohajali po zahodnih Karavankah, kar je po mojem mnenju vedno dobra izbira. Mojstrovica je nekam odmaknjen in precej nepomemben vrh, zato jo večkrat obiščem. Iz Srednjega vrha je do tja kar daleč, tokrat smo naredili krožno turo, da smo to pot še podaljšali – na tako lep dan je to edino logično. Poti so tu slabše uhojene, v snegu še težje sledljive (v pomoč so nam bile le gamsje stopinje) pa tudi kilometrov in vzponov se nabere zvrhano mero. In vendar so vsi napori skoraj zanemarljivi ob tako bogati nagradi: doživetju prave gorske pravljice.

Za vasjo smo že kmalu prečkali potok Hladnik in se mimo Vavčarja povzpeli na Vršič – prvi vrh v tem stranskem grebenu. Sprva je hoja po grebenu nadvse udobna in prijetna, kljub gozdu se ves čas odpirajo razgledi proti Julijcem, ki so od tu kot na dlani. Naslednji vrh Rez je precej strm in težko prehoden, pred njim smo sledili stezici po severni strani, ki se je kmalu izgubila med številnimi stečinami v strmem gozdu. Očitno smo bili malce prenizko in kmalu smo se usmerili navzgor ter po napornem brezpotnem vzponu spet dosegli greben tik pred škrbino pod naslednjim Vršičem (greben je očitno tako zapostavljen, da se niso niti posebno trudili z imeni teh neizrazitih vrhov). Naprej je greben bolj odprt in ruševnat, a lepo prehoden. V enem od prejšnjih obiskov sem sicer nadaljeval naravnost na Visoki vrh, vendar je bila zgoraj stezica povsem zaraščena. Z grebena smo zato zavili levo po stezi, ki preči strma skalnata pobočja, nato pa skozi macesnove gozdove pripelje do koče na jasi. Naprej smo sledili skromni stezici po še enem stranskem grebenu in končno dosegli glavni greben severno od Visokega vrha.

Že do tja je pot razgibana, barvita in razgledna, tam zgoraj pa so razgledi še širši in narava še bolj slikovita. Ob toplem soncu in belo-zlatimi kontrasti smo vsaj za kratek čas pozabili na vse ostalo in samo uživali v hoji. Preko vrha Mojstrovice in po prijetnem, širokem grebenu proti severu, kratek strm spust do sedla, pod Tišlerico in skozi idilične macesnove gaje pod Laskovcem do bolj uhojene poti pod Grajšco, po kateri smo se spustili do lovske koče. Za konec sledi še rahlo odvečen spust po cesti nazaj v Srednji vrh, kjer smo sklenili krog.