Pred poslabšanjem vremena je bilo treba izkoristiti lepe jesenske dni. No, vreme ni bilo vse dni povsem idealno, ampak v petek sem bil na pravem mestu. V Malo Pišnico sem šel tokrat le do lovske koče in čeprav me je dajala huda skušnjava k nadaljevanju po dolini navzgor, sem odvil na strma južna pobočja, da sem bil čim dlje na soncu. Prav kmalu mi je bilo prijetno toplo, iz pisanega gozda pa so se odpirali čedalje lepši razgledi. Kljub občasnim odsekom podrtega drevja in ponekod precej ozki in izpostavljeni stezici sem brez posebnosti dosegel greben in stopil na markirano pot. Do vrha Ciprnika ni več daleč – od tam pa tudi ne še naprej do Visoke peči. Vračal sem se po grebenu preko Vitranca in po strmi poti, ki kar pade nazaj do Jasne. Brez pripomb.