Morda smo bili novembra še v dvomih, a zdaj je jasno: zima je prišla! Žal predvsem na severni strani Alp, pri nas bomo še potrpežljivo čakali – vmes pa ne škodi, če kdaj skočimo pogledat k sosedom. Res je nekaj več vožnje, zato velja čim bolj izkoristiti dan. Izbira ture je bila prav posrečena, verjetno smo tudi malo pogrešali zimske radosti: pršič, sonce in mraz, tako kot mora biti!

Na parkirišču v Waldu je bilo presenetljivo malo avtomobilov, večina seveda slovenskih. Do planine smo se lepo ogreli, tam smo se odločili za nadaljevanje v levo. Skozi gozd do zgornje planote in proti neizrazitemu vrhu Schöpfing. Po grebenih je močno pihalo, zato smo zaključili na nekem robu nižje, tako smo imeli tudi manj prečenja po planoti za nazaj. No, smuka skozi gozd je bila prav super v puhastem pršiču, le prehitro je bilo konec.

Na planini smo zato spet nalepili pse in se povzpeli še na drugo stran na Aignerhöhe. Zgornji del je bil kot običajno spihan, vendar ne do golega in smučali smo sprva po trdem, nato v mehki kloži in že kmalu spet v pršiču. Malo nas je skrbelo, da bo premalo podlage, zato smo bili bolj previdni, a snega je bilo dovolj – svežega okoli 20-30 cm, kar je ravno prav za uživaško nizanje zavojev. Sezona se je torej začela več kot odlično, naj se le tako nadaljuje!